Otroci imajo dve vrsti uma - tistega, ki misli in tistega, ki čuti. Pod kodri in čepicami,
takoj za kontaktnimi lečami in trepalnicami, se nahajata 2 sistema, ki uravnavata dve različni,
a soodvisni vrsti inteligence: razumsko (IQ) in čustveno (EQ). Od obeh je odvisno, kako otroci
delujejo vsak dan in vse življenje.
Kaj je čustvena inteligenca?
Slovar American Heritage Dictionary definira čustvo kot "intenzivno duševno stanje, ki se vzbudi
subjektivno in ne z zavestnim delovanjem ter ga pogosto spremljajo fiziološke spremembe" in kot del
zavesti, ki vključuje čutenje. Tujka emocija izhaja iz latinskega korena movere,
ki pomeni premakniti, ganiti. Vsak, ki je kdaj izkusil veliko veselje, žalost, strah, jezo, ve da
so čustva vse prej kot statična duševna stanja.
Čustvena inteligenca je sposobnost pridobivanja in uporabe informacij čustvene narave, čustvovanja
in čustvenega odzivanja. Ta sposobnost počiva v čustvenem delu možganov oziroma umu.
Vpliv čustvene inteligence
Čustva vplivajo na vsa življenjska področja: zdravje, učenje, vedenje in na medsebojne odnose.
Otroci in mladi ljudje, ki so čustveno spretni – ki znajo pravilno ravnati s svojimi čustvi in
prepoznavajo čustva drugih ter se nanje ustrezno odzivajo – imajo prednost na vsakem področju
življenja, naj bodo to odnosi v družini ali z vrstniki, v šoli, pri športu, pri delu za skupnost
ali pri organizacijskih nalogah. Otroci z visoko razvitimi čustvenimi spretnostmi imajo tudi več
možnosti za srečno in produktivno življenje ter za obvladovanje miselnih navad, ki jim bodo kot
odraslim prinesle osebni in poklicni uspeh.
V domovih in šolah, kjer se neguje čustvena inteligenca enako skrbno kot IQ, otroci bolje prenašajo
frustracije, se manj prepirajo in pretepajo in so manj nagnjeni k samouničevalnemu vedenju. So bolj
zdravi, manj osamljeni, manj impulzivni in bolj osredotočeni. Medčloveški odnosi se izboljšajo, ravno
tako pa tudi akademski dosežki.
A) Zdravje
Nobenega dvoma ni več, da lahko čustva močno vplivajo na zdravje. Znanost je v preteklosti verjela,
da so možgani in živčni sistem ločeni od imunskega sistema. V resnici pa sta oba sistema tesno povezana
ter si neprestano pošiljata sporočila. Še več, kemični sli, ki delujejo tako v možganih kot tudi v
imunskem sistemu, so najbolj zgoščeni v živčnih predelih, ki uravnajo čustva. Sledi nekaj povezav:
Zatiranje ali omejevanje čustev zmanjšuje odpornost. Ljudje, ki skrivajo svoja čustva ali pa se
nočejo pogovarjati o pomembnih čustvenih pretresih, so izpostavljeni večjemu tveganju glede mnogih
zdravstvenih problemov.
Jeza in druga negativna čustva so strup za telo, njihovo ogrožanje zdravja pa je mogoče primerjati
s kajenjem.
Študije so povezale prehlade in okužbe zgornjih dihalnih organov s čustvenimi pretresi, ki so se
zgodili tri ali štiri dni pred pojavom simptomov.
Številne študije so pokazale, da so pozitivni medsebojni odnosi, polni podpore dobro zdravilo,
saj povečujejo imunsko odpornost, krajšajo čas okrevanja in podaljšujejo življenje. Zdravstvena napoved
za ljudi šibkega zdravja z ljubečo družino in prijatelji je občutno boljša kot za ljudi brez čustvene
podpore.
B) Učenje
Skoraj vsem otrokom, ki jim gre v šoli slabo, manjka eden ali več delov čustvene inteligence. Študija za
študijo je pokazala, da ima obvladovanje čustvenih spretnosti za posledico ne samo boljše akademske dosežke
otrok, ampak bistveno več časa za navodila, ki jih dajejo učitelji.
Poleg tega akademska inteligenca, ki jo merijo preizkusi IQ in eksterna preverjanja, ni zanesljiva
napoved uspeha v življenju. Številne študije so pokazale,da ima IQ le majhen vpliv na to, kako posameznik
živi svoje življenje, kako srečen je in kako uspešen. Motivacija in želja ter vztrajnost, ki so potrebni
faktorji pri učenju, izhajajo iz čustvene inteligence. Čustveno spretni otroci imajo povečano željo po
učenju in dosežkih, tako v šoli, kot izven nje. Pozitivna čustva, kot so navdušenje, radovednost, ponos,
so gonilna sila motivacije. Strastno navdušenje žene mlade ljudi proti njihovim ciljem.
C) Vedenje
Nasilje in nered sta se v ameriških šolah razmahnila do kritičnih razsežnosti. Učitelji, ki so nekoč
imeli opravka z nagajivimi, neubogljivimi otroki in občasnimi izbruhi jeze ali trme, zdaj zahtevajo
telefone za nujne primere v razredu, varnostnike na hodnikih in detektorje orožja na vhodu v šolo.
Dokler so pogoji taki, vzgoja in izobraževanje trpita. Stopnja najstniških samomorov, nosečnosti in
zlorabe mamil govorijo o potrebi po čustveni pismenosti: zavedanje sebe, odločanju, samozavesti ter
obvladovanju stresa.
D) Odnosi
Otroci, ki imajo dobre odnose z drugimi, so zmožni svoje vrstnike razumeti. Vedo, da je v odnosu do
drugih otrok in doraslih potrebno ravnati prožno, spretno in odgovorno, ne da bi pri tem žrtvovali
svoje potrebe ali vrednote. Imajo dober občutek za to, ob katerem času je kaj primerno in znajo dobiti
pomoč ali nekoga, ki jim prisluhne, ko to potrebujejo. Socialno sposobni otroci znajo razumeti tako
nebesedna kot besedna sporočila drugih in se zavedajo,da njihovo vedenje lahko vpliva na druge.
Za svoja dejanja prevzemajo odgovornost.
Otroci, ki ne znajo prisluhniti ali izraziti čustev, doživljajo frustracije. Ne razumejo, kaj se dogaja
okrog njih. Pogosto se drugim zdijo čudni in se ob njih tudi neprijetno počutijo. Otroci brez socialnih
sposobnosti lahko hitro napačno razumejo kak pogled ali izjavo in se neprimerno odzovejo, pri tem pa niso
sposobni izraziti svoje negativnosti ali si pojasniti namene in želje drugih. Možno je, da imajo
pomanjkljivo sposobnost vživljanja ali pa se razmeroma slabo zavedajo, kako njihovo vedenje vpliva na
druge.
Zgodnji razvoj
Prva šola za razvijanje čustvenih spretnosti je dom. Na takratno in nadaljnje čustveno življenje otrok
globoko vpliva način, kako starši ravnajo z njimi.
Starši morajo sami obvladati določeno stopnjo čustvene pismenosti, da lahko otrokom pomagajo pametno
ravnati s čustvi. Otroci čustveno sposobnih staršev bolje obvladajo svoja čustva, se znajo pomiriti v
stanju čustvenega vznemirjenja, uživajo boljše telesno zdravje, so bolj priljubljeni med vrstniki, so
socialno spretni, imajo manj vedenjskih problemov.
Ustrahovalci, to so otroci, ki se nagibajo k nasilju, imajo starše, ki jih večinoma ignorirajo in se
le malo zanimajo za njihovo življenje, vendar pa jih strogo kaznujejo za resnične ali namišljene
prestopke. Ti starši niso nujno zlobni – ponavadi ponavljajo način vzgoje, ki so ga bili deležni od
svojih staršev. Intelektualno morda želijo otroku le najboljše, vendar pa se jim niti sanja ne, kako
to doseči.
Čustvena spretnost, ki nasilnim otrokom najbolj manjka, je sposobnost vživljanja. Ne zmorejo občutiti,
kaj čuti njihova žrtev, ali pa videti položaj skozi oči drugega. Pogosto je pomanjkanje sposobnosti
vživljanja posledica zlorabe staršev, saj zloraba ubija empatijo.
Pri večkrat zlorabljenih otrocih se pogosto pokaže motnja, ki ji Američani pravijo PTSD – stresna motnja
po hudem šoku. Ko je otrokovo življenje ogroženo in otrok v tej nevarnosti nikakor ne more pobegniti, se
dejansko spremenijo možgani.
Prvi koraki čustvene inteligence
Prvi korak pri učenju otrok k nadzorovanju njihovih čustvenih odzivov je, da jim pomagamo razviti
ZAVEDANJE SEBE. Z zavedanjem sebe se otrok nauči biti ves čas pozoren na svoja notranja stanja, vedeti
kaj čuti, prepoznati dogodke, ki pospešijo razburjenje in čustvene ugrabitve ter spet obvladati svoja
čustva. Otroci, ki se zavedajo sebe, pred sabo ničesar ne skrivajo. Ko dajo čustvu ime, ga prepoznajo
za svojega. Lahko govorijo o strahu, frustraciji, razburjenju in zavisti ter lahko razumejo in predvidijo
taka čustva tudi pri drugih ljudeh. Brez zavedanja sebe lahko otroka čustva tako močno preplavijo, da se
v njih utopi in izgubi. Najhujše od vsega je, če v taki zmedenosti ostaja še takrat, ko je že telesno
odrasel. Vsak odrasel človek mora biti na prvem mestu, poleg drugih stvari, čustveno zrel človek, drugače
telesno odraslim ljudem ne moremo reči, »odrasel človek«. Znanja, ki so si jih današnji starši pridobili
pri svojih starših in starih starših, realno ne funkcionirajo več. Potrebno se je spremeniti, nadgraditi.
Svet se spreminja, in vi, če hočete boljše živeti, morate iti z njim – z napredkom. Zatorej, prvi korak
je zavedanje ravno preje naštetega. Ko bo večina družbe naredila ta prvi korak, bo morala narediti še
mnogo težjih in lažjih korakov in šele ob koncu bo lahko resno začela upati, da bo jutrišnji svet boljši
(kar v resnici pomeni, da bodo ljudje boljši). Vsak kmet, vam bo povedal, da »brez dela ni jela«.
Vsak poslovnež vam bo povedal, da brez vztrajanja, iskanja informacij, motivacije, želje, skratka
ogromno vnesenega dela in energije, ne more biti.
Viri: Dianne Schilling, 50 dejavnosti za razvijanje čustvene inteligence
ČLANEK "IZKUŠNJA IZ VRTCA "
Namenjeni smo bili do mestne knjižice, da bi otroci lahko prebirali pravljice. Ker pa je prejšno noč
ravno zapadel sneg, nas je kar naprej vabil k sebi. "Glej sneg!" se je slišalo na začetku vrste, potem
pa je vsak otrok to ponovil do zadnjega. Ker smo bili na sprehodu, učiteljica ni pustila, da bi kdorkoli
izstopal iz vrste, toda sneg nam ni dal miru. Peter in Mitja si nista mogla pomagati, da ne bi stekla na
sneg in pričela z izdelovanjem kep, toda učiteljica je bila zelo huda in jima je ukazala, da stopita nazaj
v vrsto. Sama sem stopala zadnja in za roko držala Ano. Ana je poseben otrok. Njo vse zanima, nenehno
te sprašuje zakaj in vse želi otipati. Ko je videla Petra in Mitjo, je še sama hotela zateči na sneg,
toda morala sem jo ustaviti in seveda takoj me je vprašala : "Zakaj?" Odgovorila se, ji : "Tovarišica
ne dovoli, Ana." Razumela sem učiteljico, da želi naučiti otroke določenih pravil discipline, toda zdi
se mi nesmiselno, da bi za vsako ceno pri tem vztrajali. Seveda, Ana ni odnehala, saj ni razumela,
zakaj ne. Toda kljub vsemu, ker sva bile zadnji sem ji lahko omogočila, da je izrazila svojo radovednost.
Prvo, kar je naredila, je bilo, da je vzela sneg v roke in ga gledala. Potem je migetala z roko in sneg
ji je padal počasi z dlani. To je ponovila vsakokrat, ko je dobila priložnost, da je lahko vzela sneg iz
tal. In potem je rekla: "Uf, poglej voda. Kako je iz snega nastala voda?" se je globoko zamislila.
To sem razbrala iz njenega začudenega obraza in slabo razumljivega vprašanja, saj ni niti vedela, kako
me naj vpraša. Potem sem ji pričela razlagati in ona me je poslušala z vsemi ušesi. Za vsakim mojim
odgovorom je sledil še en njen zakaj, dokler nisem več imela novih odgovorov.
Spomnim se, da sva se obe smejali, ko sem jo vzela v naročje. Ona je stegnila roko proti polici,
kamor je napadel sneg in potem ga je z celotno roko potiskala iz police. Ko je spet bila na lastnih
nogah, saj sva malo zaostajale za skupino, sem ji rekla: »Joj, rokav imaš moker.« In se malo zasmejala.
Ona pa je pogledala malo zaskrbljeno v rokav in rekla: "Še!" Ter na obrazu naredila en velik .
Ta naša Ana.
Ob takih izkušnjah, pomislim na to, kako je naše življenje dragoceno in lepo. Otroci so naš zaklad,
zato se trudim vsak dan, da jih bolje spoznam.
Lara
5 PRAVIL KI JIH JE POTREBNO VEDETI, KO ORGANIZIRAMO ROJSTNI DAN
Rojstni dan praznuje vaš otrok, ne vi
Najboljši način, da naredite rojstni dan uspešen je, da upoštevate želje otroka. Že najmlajši otroci
znajo nakazati svoje trenutne želje, ki vas usmerijo v temo za zabavo. Enoletni otrok, ki rad laja kot
kuža bo užival na zabavi za kužke. Dvoletni otrok, ki nikamor ne gre brez svojega tovornjaka bo vesel
na zabavi za transport. Starejši otroci bodo imeli že izdelane ideje, kakšno zabavo si želijo. Čeprav
jim ne smete prepustiti vseh odločitev, bo posvetovanje z vašim otrokom o določenih stvareh, naredilo
proces organizacije rojstnega dne veliko prijetneje. Otroci se počutijo odraslejše, ko lahko v varnem
okolju napravijo nekaj samostojnih odločitev. Šolski otroci lahko pripomorejo k organizaciji z pisanjem
povabil in planiranjem menu-ja. Naloge, ki jih lahko zmorejo, jim dajejo občutek samozavesti. Starejši
ko otroci so, bolj jih lahko vključujemo v organizacijo lastnega rojstnega dne.
Povabite primerno število otrok
Staro pravilo pravi, da toliko koliko je otrok star, toliko otrok povabimo na rojstni dan. Tako kot v
večini starih pravil, je tudi v tem nekaj resnice. Če praznuje majhen otrok potem moramo računati še
starše. Majhne otroke je težko organizirati, zato ( če ste sami ) se lahko hitro utrudite. Če bi rad
vaš otrok povabil veliko otrok, potem pokličite na pomoč še babico in dedka ali dobre prijatelje.
Zaposlite jih
Če otroci niso zaposleni, potem se med seboj lahko skregajo in počnejo neumnosti. Pripravite si spisek
aktivnosti, ki jih bodo počeli. Planirajte več kot potrebujete, kar vam omogoča, da kakšno igro izpustite,
če otrok ni všeč ali je ne razumejo. Velikokrat se zgodi, da jim je kakšna igra še posebej všeč in jo
potem ponavljajo in ponavljajo. Takrat se vi lahko nasmejete in v miru popijete kavico, toda svoj spisek
pustite nekje v bližini, saj ga boste zagotovo še potrebovali.
Pripravite aktivnosti primerne starosti
Lahko si kdo misli, da najeti klovn in čarovnik zabavata vsako otroško občinstvo, toda otroci imajo v
vsaki starosti drugačne potrebe in tiste je potrebno zapolniti.
Če upoštevate vse nasvete, pa so otroci še vedno nezadovoljni, potem veste, da je čas za torto. Torta
je glavna točka rojstnega dne, zato naj bo čim lepša in dobrega okusa. Včasih se zgodi, da nekateri
otroci ne marajo čokolade, zato imejte pripravljeno alternativo. Hrana naj bo enostavna. Naredite
sendviče z nadevi ali pa naročite pizzo. Če želite popestriti menu lahko naredite domači štrudel ali
pa skupaj z otroci spečete piškotke. Pri starših se pozanimajte, če ima kateri otrok alergijo na določeno
hrano, ki jo boste pripravili.
KDAJ IN KAJ POTREBUJEM ZA ORGANIZACIJO ROJSTNEGA DNE
4 – 8 tednov prej
Izberite si datum.
Določite finančni limit.
Koliko otrok boste povabili?
Če se boste rojstni dan odvijal izven doma izberite lokacijo. Če se odločite za rojstni dan prostem,
se domislite dobrega plana v primeru slabega vremena.
Naj vam otrok pomaga pri izbiri tematike.
Napravite spisek gostov.
2 -3 tedne prej
Izpolnite in pošljite povabila. (V vabilih naprosite goste, da potrdijo udeležbo.)
Izberite aktivnosti. Pomagajte si z knjigami iz knjižnice ali naših internet strani.
Planirajte menu.
Kakšno torto boste imeli? Če je ne boste pekli sami, jo naročite.
Naj vam partner, sorodniki pomagajo pri organizaciji.
1 teden prej
Kakšen je vrstni red aktivnosti? Dobro premislite. Priporočamo vam, da začnete z fizičnimi igrami
(tek, preskok ovir itd.), sledijo miselne igre.
Testirajte nove igre po potrebi. Bolje več iger, kot premalo!
Napravite spisek stvari, ki jih morate kupiti. (prtičke, balone, plastični pribor, svečke za na torto,
torto, film za fotoaparat in kamero, vrečke presenečenj za otroke itd.)
Pokličite goste, ki vam niso potrdili udeležbe.
2 -3 dni prej
Napolnite baterije od fotoaparata in kamere.
Če želite lahko vsakemu otroku ob odhodu daste vrečko presenečenj. Tako so potem vsi otroci veseli,
saj vsak dobi mali darilo.
1 dan prej
Pripravite prostor, kjer se bo zabava dogajala. Posebno pozornost namenite občutljivim stvarem.
Če pripravljate zabavo za najmlajše, čim varneje pripravite sobo.
Pojdite iskat torto.
Naročite pizzo, da vam jo prinesejo jutri ob določeni uri.
Pogovorite se z otrokom kaj pričakuje od rojstnega dne.
4 – 5 ur prej
Pripravite mizo.
Napolnite balone.
Okrasite.
Prilepite balone na zvonec ali poštni nabiralnik, da vas bodo gostje takoj našli.
Najdite vžigalice za sveče na torti.
Smeti naj bodo prazne.
1 uro prej
Domače živali spustite iz hiše oz. jih skrijte v svojo sobo, kjer otroci nimajo vstopa.
(Živali se lahko prestrašijo toliko otrok in tudi nekateri otroci se bojijo domačih ljubljenčkov,
kot sta pes in mačka.)
Lepo se oblecite.
Postavite hrano na mizo in svečke v torto.
Pripravite se psihično na vodenje iger.
Med zabavo
Pred zabavao se z otrokom postavite pred vhodna vrata in vsakega gosta pozdravita.
Če starši otroke samo pripeljejo, se z njimi dogovorite kdaj jih bodo prišli iskat. Vzemite
telefonsko številko od starša za vsak slučaj. (Nikoli ne veste, kdaj si bo kdo zvil nogo ali kam
do krvi udaril z roko).
Veliko fotografirajte.
Praznujte!
Dan po zabavi
Pomagajte otroku napisati zahvalna pisma gostom.
KAKO ORGANIZIRATI ROJSTNI DAN GLEDE NA LETO VAŠEGA OTROKA?
Starost 1
Ne naredite nobene napake. Prvi rojstni dan je resnično praznovanje obletnce, ko ste postali starš.
Medtem, ko bo vaš otrok užival v pozitivnem ozračju, se ne bo zavedal kaj zabava pravzparav je. Veliko
staršev se odloči, da zabavo naredijo bolj za odrasle. Če se odločite, da boste povabili druge dojenčke,
naredite zabavo kratko (pod 1 uro).
Začetne igrice niso potrebne. Dojenčke boste najbolj zabavali, če jim boste nekaj časa peli in
pihali balončke.
Naredite veliko fotografij, saj bodo te edini spomin na zabavo.
Ne kupujte lepih prtičkov ali namiznih prtov z vzorci pravljičnih junakov, saj jih bodo dojenčki
prvo želeli povleči iz mize, nato pa dati v usta. Namesto tega kupite A3 liste, jih zlepite skupaj in
prekrijte z njimi celotno mizo. Papir ob koncih mize zalepite, da ne bo uhajal izpod rok. Na mizo položite
nekaj barvic in opazujte otroke, kako si sami barvajo namizne prte.
Povabite majhno število otrok. Prostor v katerem se bo rojstni dan odvijal poprej pripravite in
zavarujte pred morebitnimi nesrečami.
Izognite se balonom, ker so nevarni (otrok se lahko zaduši).
Starost 2
Zabava za dvoletnike je polna presenečenj. Iz jeze v navdušenje preidejo v eni minuti, zato morate
biti pripravljeni na kup različnih emocionalnih odzivov. Nekateri otroci so zelo navezani na svoje
igrače. Lahko jih posodijo, a jih hitro želijo nazaj. Najboljše je, če otrokove igrače pospravite
preden povabljeni otroci pridejo na zabavo (posojanje in izmenjava bosta prišla na vrsto kasneje).
Najboljše je, če daril ne odpirate na rojstnem dnevu, saj ogromno povabljenih otrok ne bo razumelo,
da svojih daril ne morejo vzeti s seboj.
Ne planirajte organiziranih igric.
Uporabite pesek in vodo saj dvoletniki zelo radi uporabljajo roke in z njimi kreirajo. Če je možno,
naredite aktivnosti na prostem ( morda na igrišču z peskom ). Tako vam ne bo potrebno doma preveč
pospravljati.
Povabite majhno število otrok in zavarujte prostor v katerem bodo, saj so dvoletniki zelo radovedni
in odprejo vsak predal.
Izognite se balonom, ker so nevarni (otrok se lahko zaduši).
Starost 3
Šele pri treh letih otroci razumejo kaj pomeni zabava. Tisti, ki so navajeni bivanja v skupini
(tako kot v vrtcu, privatni varuški itd.) zelo radi proslavjajo. (Če je vaš otrok sramežljiv, imejte
to v mislih, ko organizirate rojstni dan).
Petje in aktivnosti v krogu delujejo veliko bolje kot skupinsko organizirane igre.
Triletniki radi posnemajo. Ena izmed takih iger je: Simon reče (npr. stopi v levo, stoj na eni
nogi itd.). Ne pričakujte, da bodo ločili leve od desne.
Triletniki se že radi igrajo z drugimi otroci, a za kratek čas. Ne pričakujte preveč od svojih
mladih gostov.
Najboljše je, če daril ne odpirate na rojstnem dnevu, saj ogromno povabljenih otrok ne bo razumelo,
da svojih daril ne morejo vzeti s seboj.
Zabava naj traja do 90 minut. To je primeren čas, da se izognete previsoki stimulaciji otrok (in vaši
izčrpanosti).
Starost 4
Štiriletniki imajo ogromno energije in domišljije. Zaradi tega so čudoviti, a tudi izčrpajoči.
Planirajte kratke igrice in vsem dajte možnost, da hitro pridejo na vrsto, saj štiriletniki težko
čakajo.
Vključite glasbo, saj jih ogromno rado posluša smešne pesmi in nesmiselne besede.
Igrica "iskanje zaklada" se vedno obnese. Lahko je zaklad iskanje pirhov, ki jih ob koncu odneseš
domov. Pred igrico lahko naredite uvod z pravljico, ki govori o iskanju zaklada. Ogromno je idej,
prepustite se svoji domišljiji.
Planirajte ogromno igric, saj štiriletniki kurijo ogromno fizične energije.
Rojstni dan naj traja okoli dve uri.
Starost 5
Petletniki vedo, da so rojstni dnevi pomembni, zato jih vključite v organizacijo. Prepustite jim nekaj
lahkih odločitev in četudi vse sami naredite in otroka samo obvestite kako ste se odločili, ga še vedno
vprašajte, če se strinja z vami. Otroku bo všeč, da ga upoštevate.
Razne tematike kot so : sneguljčica, barbika, gusarji, mickey mouse, odlično fukcionirajo.
Petletniki še posebej uživajo v dramatičnih igrah, zato imejte nekaj prepričljivih rekvizitov, kjer
otroci odigrajo domišljijske igre. Npr. : Kuhinjo lahko pretvorite v pekarno, Miza in stol v dnevni sobi
lahko postaneta blagajna v supermarketu itd.
Z petletniki se lahko igrate organizirane igre, toda vaša pravila morajo biti jasna in enostavna.
Petletniki znajo svoje roke že bolj spretno uporabljati, zato z njimi lahko ustvarjate različne
stvari (glina, risanje, slikanje itd.).
Rojstni dan traja okoli dve uri.
Starost 6 – 8
Biti z prijatelji postane zelo pomembno za 6 do 8 letnike, zato rojstni dan dobi novo podobo. Dovolj
so stari, da razumejo in uživajo različne organizirane igre in imajo dovolj razvit občutek za strah.
Otroci pri teh letih vedo kakšno zabavo želijo. Vse kar morate narediti je, da jim prisluhnete in
omogočite kar finančno in psihično lahko.
Rojstni dan se lahko odvija v drugem prostoru (izven doma), če to želijo.
Otroci imajo radi skrivnosti in pustolovščine.
Lahko se igrajo igre z pravili kot so pri dominah, kartah itd.
Glede prehrane znajo biti izbirčni, kar vam da možnost, da pripravite več različnih stvari.
Rojstni dan naj ne bi presegel dve uri in pol.
KAKO SE SOOČIMO Z NEGATIVNIMI ČUSTVI, KI SE JIH VEDNO TAKO OTEPAMO IN POTLAČUJEMO?
Korak za korakom: Najprej, prepoznaj čustvo. Vprašaj, če je negativno in zate nezdravo. Zamisli si
seznam čustev, ki jih doživljaš in izberi tiste, ki naj bi po tvojem vodile k osebnemu zadovoljstvu. –
npr. KAKO SE POČUTIM? ALI JE TA OBČUTEK ZDRAV?
Ko si opravil s tema dvema vprašanjema, se moraš vprašati, kako bi se počutil bolje. Osredotoči se na
odgovore, ki so v tvojem dosegu. Lahko se je zasanjati, ampak prav nič ne koristi;) – npr.
KAJ BI MI POMAGALO, DA BI SE POČUTIL BOLJE
(in je v mojem dosegu)?
Z zadnjim vprašanjem, kako bi se rad počutil, boš usmeril svoje misli v pozitivno smer:
"KAKO SE ŽELIM POČUTITI?"
ZAKAJ SE OTROCI DOMA IN V ŠOLI VČASIH VEDEJO RAZGRAJAŠKO IN POPOLNOMA BREZ INTERESA?
Vsi imamo enake osnovne čustvene potrebe, kot so potreba po sprejemanju, spoštovanju, priznanju.
Vendar pa se medsebojno razlikujemo v intenzivnosti potrebe. Nekateri od nas potrebujemo več svobode
in neodvisnosti, drugi več varnosti in družbene priznanosti. Nekdo je bolj radoveden in ima večjo
potrebo po razumevanju, drugi pa vzame, kar mu je ponujeno.
Pri opazovanju odnosov v šoli je najbolj problematično to, da so vsi otroci obravnavani enako,
kot da imajo vsi enake čustvene in psihološke potrebe. Rezultat tega je, da so mnoge otroške čustvene
potrebe spregledane. Posledično so otroci »zafrustrirani« in rezultat je razgrajaško in nezainteresirano
vedenje. To je še posebej očitno, ko se pričakuje od vseh otrok, da se ukvarjajo z isto stvarjo enako
dolgo ali pa morajo v šoli početi stvari, ki jim niso jasne ali jim ne predstavljajo osebnega izziva.
Bolj ko se posvečamo njihovim individualnim potrebam, manj je v razredih vedenjskih problemov. Res pa je, da se en sam profesor težko posveti individualnim potrebam posameznega otroka, če ima v razredu 20 do 30 otrok.
V družinah z razrahljanimi odnosi so ponavadi čustvene potrebe tiste, ki niso zadovoljene. Otroci
in najstniki so sicer dobro preskrbljeni s hrano, obleko in stanovanjem a čustveno lačni, zato se
zatekajo v prehranjevalne motnje in druge destruktivne oblike vedenja.
Pomembno je, da se bolje seznanimo s temi čustvenimi potrebami kot prvim korakom, da lahko pomagamo
drug drugemu jih izpolniti.
Nekaj teorije: Enostavna, primarna in sestavljena, sekundarna čustva.
Nekateri avtorji uporabljajo izraza osnovna in sestavljena čustva. Ta delitev se mi zdi utemeljena,
saj je osnovno čustvo tisto čustvo, ki ga začutimo prvega, sestavljeno čustvo pa je tisto, ki temu
sledi in je hkrati sestavljeno iz teh primarnih, enostavnih občutij.
Jeza je dober primer sestavljenega oziroma drugotnega čustva. Pri jezi na primer, obstaja mnogo čustev,
ki so dovolj močna in vodijo do tega občutka. Užaljenost, pritisk, prevaranost. Le če so ta čustva dovolj
močna, se bomo počutili obenem tudi jezne.
Depresija je še en tak primer sekundarnega čustva, ki hkrati zaobjema mnogo drugih občutkov. Lahko
zaobjema občutek nemoči, brezizhodnosti, samote, nerazumevanja, izolacije, preobremenjenosti,
zanemarjanja. Ponavadi zavzema več kot eno čustvo.
Vendar nam to učeno izrazoslovje prav nič ne pomaga, ko se počutimo jezne kot posledica zanemarjanja
potreb. Vse kar lahko rečemo je, da smo jezni in s tem nam ne more nihče pomagati. Ogromna razlika pa
je, če rečemo, da smo v stresu, da se počutimo ujete ali nespoštovane. Izrazimo, kaj naša potreba je
in kako bi se lahko bolje počutili. Preprosta in učinkovita tehnika zadovoljevanja potreb je, da
prepoznamo osnovna čustva in jih izrazimo.
ČLANEK "ŽELIM SI NAJBOLJŠE ZA SVOJEGA OTROKA"
To si želi vsak starš. A na žalost starši vedo, kaj je najbolje za njihovega otroka, preden lastnega
otroka sploh spoznajo.
Da nam kdo lahko pomaga, nas mora prvo spoznati. Mora vedeti, kakšne so naše želje, vrednote, sanje
in strahovi. Zato nas užali, če nam nekdo poskuša vsiliti svoje želje, sanje, vrednote in strahove.
Svojega otroka ne spoznamo z ukazovanjem, sojenjem, kaznovanjem - torej z lastnim vsiljevanjem. Bolj
neodvisni in samostojni smo, bolj zavračamo vsiljevanje. Izberemo si svojo lastno pot.
Da bi spoznali svoje otroke, jim moramo prisluhniti, seznaniti jih z različnimi mnenji in jim pokazati,
kaj vse svet nudi in je. Potem pa se lahko samo še umaknemo in občudujemo njihovo rast in zorenje.