domov > viri > Članki  

ČLANEK O ČUSTVENI INTELIGENCI

Otroci imajo dve vrsti uma - tistega, ki misli in tistega, ki čuti. Pod kodri in čepicami, takoj za kontaktnimi lečami in trepalnicami, se nahajata 2 sistema, ki uravnavata dve različni, a soodvisni vrsti inteligence: razumsko (IQ) in čustveno (EQ). Od obeh je odvisno, kako otroci delujejo vsak dan in vse življenje.

Kaj je čustvena inteligenca?

Slovar American Heritage Dictionary definira čustvo kot "intenzivno duševno stanje, ki se vzbudi subjektivno in ne z zavestnim delovanjem ter ga pogosto spremljajo fiziološke spremembe" in kot del zavesti, ki vključuje čutenje. Tujka emocija izhaja iz latinskega korena movere, ki pomeni premakniti, ganiti. Vsak, ki je kdaj izkusil veliko veselje, žalost, strah, jezo, ve da so čustva vse prej kot statična duševna stanja.

Čustvena inteligenca je sposobnost pridobivanja in uporabe informacij čustvene narave, čustvovanja in čustvenega odzivanja. Ta sposobnost počiva v čustvenem delu možganov oziroma umu.

Vpliv čustvene inteligence

Čustva vplivajo na vsa življenjska področja: zdravje, učenje, vedenje in na medsebojne odnose. Otroci in mladi ljudje, ki so čustveno spretni – ki znajo pravilno ravnati s svojimi čustvi in prepoznavajo čustva drugih ter se nanje ustrezno odzivajo – imajo prednost na vsakem področju življenja, naj bodo to odnosi v družini ali z vrstniki, v šoli, pri športu, pri delu za skupnost ali pri organizacijskih nalogah. Otroci z visoko razvitimi čustvenimi spretnostmi imajo tudi več možnosti za srečno in produktivno življenje ter za obvladovanje miselnih navad, ki jim bodo kot odraslim prinesle osebni in poklicni uspeh.

V domovih in šolah, kjer se neguje čustvena inteligenca enako skrbno kot IQ, otroci bolje prenašajo frustracije, se manj prepirajo in pretepajo in so manj nagnjeni k samouničevalnemu vedenju. So bolj zdravi, manj osamljeni, manj impulzivni in bolj osredotočeni. Medčloveški odnosi se izboljšajo, ravno tako pa tudi akademski dosežki.

A) Zdravje

Nobenega dvoma ni več, da lahko čustva močno vplivajo na zdravje. Znanost je v preteklosti verjela, da so možgani in živčni sistem ločeni od imunskega sistema. V resnici pa sta oba sistema tesno povezana ter si neprestano pošiljata sporočila. Še več, kemični sli, ki delujejo tako v možganih kot tudi v imunskem sistemu, so najbolj zgoščeni v živčnih predelih, ki uravnajo čustva. Sledi nekaj povezav:
  • Zatiranje ali omejevanje čustev zmanjšuje odpornost. Ljudje, ki skrivajo svoja čustva ali pa se nočejo pogovarjati o pomembnih čustvenih pretresih, so izpostavljeni večjemu tveganju glede mnogih zdravstvenih problemov.
  • Jeza in druga negativna čustva so strup za telo, njihovo ogrožanje zdravja pa je mogoče primerjati s kajenjem.
  • Študije so povezale prehlade in okužbe zgornjih dihalnih organov s čustvenimi pretresi, ki so se zgodili tri ali štiri dni pred pojavom simptomov.
  • Številne študije so pokazale, da so pozitivni medsebojni odnosi, polni podpore dobro zdravilo, saj povečujejo imunsko odpornost, krajšajo čas okrevanja in podaljšujejo življenje. Zdravstvena napoved za ljudi šibkega zdravja z ljubečo družino in prijatelji je občutno boljša kot za ljudi brez čustvene podpore.

B) Učenje

Skoraj vsem otrokom, ki jim gre v šoli slabo, manjka eden ali več delov čustvene inteligence. Študija za študijo je pokazala, da ima obvladovanje čustvenih spretnosti za posledico ne samo boljše akademske dosežke otrok, ampak bistveno več časa za navodila, ki jih dajejo učitelji.

Poleg tega akademska inteligenca, ki jo merijo preizkusi IQ in eksterna preverjanja, ni zanesljiva napoved uspeha v življenju. Številne študije so pokazale,da ima IQ le majhen vpliv na to, kako posameznik živi svoje življenje, kako srečen je in kako uspešen. Motivacija in želja ter vztrajnost, ki so potrebni faktorji pri učenju, izhajajo iz čustvene inteligence. Čustveno spretni otroci imajo povečano željo po učenju in dosežkih, tako v šoli, kot izven nje. Pozitivna čustva, kot so navdušenje, radovednost, ponos, so gonilna sila motivacije. Strastno navdušenje žene mlade ljudi proti njihovim ciljem.

C) Vedenje

Nasilje in nered sta se v ameriških šolah razmahnila do kritičnih razsežnosti. Učitelji, ki so nekoč imeli opravka z nagajivimi, neubogljivimi otroki in občasnimi izbruhi jeze ali trme, zdaj zahtevajo telefone za nujne primere v razredu, varnostnike na hodnikih in detektorje orožja na vhodu v šolo. Dokler so pogoji taki, vzgoja in izobraževanje trpita. Stopnja najstniških samomorov, nosečnosti in zlorabe mamil govorijo o potrebi po čustveni pismenosti: zavedanje sebe, odločanju, samozavesti ter obvladovanju stresa.

D) Odnosi

Otroci, ki imajo dobre odnose z drugimi, so zmožni svoje vrstnike razumeti. Vedo, da je v odnosu do drugih otrok in doraslih potrebno ravnati prožno, spretno in odgovorno, ne da bi pri tem žrtvovali svoje potrebe ali vrednote. Imajo dober občutek za to, ob katerem času je kaj primerno in znajo dobiti pomoč ali nekoga, ki jim prisluhne, ko to potrebujejo. Socialno sposobni otroci znajo razumeti tako nebesedna kot besedna sporočila drugih in se zavedajo,da njihovo vedenje lahko vpliva na druge. Za svoja dejanja prevzemajo odgovornost.

Otroci, ki ne znajo prisluhniti ali izraziti čustev, doživljajo frustracije. Ne razumejo, kaj se dogaja okrog njih. Pogosto se drugim zdijo čudni in se ob njih tudi neprijetno počutijo. Otroci brez socialnih sposobnosti lahko hitro napačno razumejo kak pogled ali izjavo in se neprimerno odzovejo, pri tem pa niso sposobni izraziti svoje negativnosti ali si pojasniti namene in želje drugih. Možno je, da imajo pomanjkljivo sposobnost vživljanja ali pa se razmeroma slabo zavedajo, kako njihovo vedenje vpliva na druge.

Zgodnji razvoj
Prva šola za razvijanje čustvenih spretnosti je dom. Na takratno in nadaljnje čustveno življenje otrok globoko vpliva način, kako starši ravnajo z njimi.

Starši morajo sami obvladati določeno stopnjo čustvene pismenosti, da lahko otrokom pomagajo pametno ravnati s čustvi. Otroci čustveno sposobnih staršev bolje obvladajo svoja čustva, se znajo pomiriti v stanju čustvenega vznemirjenja, uživajo boljše telesno zdravje, so bolj priljubljeni med vrstniki, so socialno spretni, imajo manj vedenjskih problemov.

Ustrahovalci, to so otroci, ki se nagibajo k nasilju, imajo starše, ki jih večinoma ignorirajo in se le malo zanimajo za njihovo življenje, vendar pa jih strogo kaznujejo za resnične ali namišljene prestopke. Ti starši niso nujno zlobni – ponavadi ponavljajo način vzgoje, ki so ga bili deležni od svojih staršev. Intelektualno morda želijo otroku le najboljše, vendar pa se jim niti sanja ne, kako to doseči.

Čustvena spretnost, ki nasilnim otrokom najbolj manjka, je sposobnost vživljanja. Ne zmorejo občutiti, kaj čuti njihova žrtev, ali pa videti položaj skozi oči drugega. Pogosto je pomanjkanje sposobnosti vživljanja posledica zlorabe staršev, saj zloraba ubija empatijo.

Pri večkrat zlorabljenih otrocih se pogosto pokaže motnja, ki ji Američani pravijo PTSD – stresna motnja po hudem šoku. Ko je otrokovo življenje ogroženo in otrok v tej nevarnosti nikakor ne more pobegniti, se dejansko spremenijo možgani.

Prvi koraki čustvene inteligence
Prvi korak pri učenju otrok k nadzorovanju njihovih čustvenih odzivov je, da jim pomagamo razviti ZAVEDANJE SEBE. Z zavedanjem sebe se otrok nauči biti ves čas pozoren na svoja notranja stanja, vedeti kaj čuti, prepoznati dogodke, ki pospešijo razburjenje in čustvene ugrabitve ter spet obvladati svoja čustva. Otroci, ki se zavedajo sebe, pred sabo ničesar ne skrivajo. Ko dajo čustvu ime, ga prepoznajo za svojega. Lahko govorijo o strahu, frustraciji, razburjenju in zavisti ter lahko razumejo in predvidijo taka čustva tudi pri drugih ljudeh. Brez zavedanja sebe lahko otroka čustva tako močno preplavijo, da se v njih utopi in izgubi. Najhujše od vsega je, če v taki zmedenosti ostaja še takrat, ko je že telesno odrasel. Vsak odrasel človek mora biti na prvem mestu, poleg drugih stvari, čustveno zrel človek, drugače telesno odraslim ljudem ne moremo reči, »odrasel človek«. Znanja, ki so si jih današnji starši pridobili pri svojih starših in starih starših, realno ne funkcionirajo več. Potrebno se je spremeniti, nadgraditi. Svet se spreminja, in vi, če hočete boljše živeti, morate iti z njim – z napredkom. Zatorej, prvi korak je zavedanje ravno preje naštetega. Ko bo večina družbe naredila ta prvi korak, bo morala narediti še mnogo težjih in lažjih korakov in šele ob koncu bo lahko resno začela upati, da bo jutrišnji svet boljši (kar v resnici pomeni, da bodo ljudje boljši). Vsak kmet, vam bo povedal, da »brez dela ni jela«. Vsak poslovnež vam bo povedal, da brez vztrajanja, iskanja informacij, motivacije, želje, skratka ogromno vnesenega dela in energije, ne more biti.

Viri: Dianne Schilling, 50 dejavnosti za razvijanje čustvene inteligence




ČLANEK "IZKUŠNJA IZ VRTCA "

Namenjeni smo bili do mestne knjižice, da bi otroci lahko prebirali pravljice. Ker pa je prejšno noč ravno zapadel sneg, nas je kar naprej vabil k sebi. "Glej sneg!" se je slišalo na začetku vrste, potem pa je vsak otrok to ponovil do zadnjega. Ker smo bili na sprehodu, učiteljica ni pustila, da bi kdorkoli izstopal iz vrste, toda sneg nam ni dal miru. Peter in Mitja si nista mogla pomagati, da ne bi stekla na sneg in pričela z izdelovanjem kep, toda učiteljica je bila zelo huda in jima je ukazala, da stopita nazaj v vrsto. Sama sem stopala zadnja in za roko držala Ano. Ana je poseben otrok. Njo vse zanima, nenehno te sprašuje zakaj in vse želi otipati. Ko je videla Petra in Mitjo, je še sama hotela zateči na sneg, toda morala sem jo ustaviti in seveda takoj me je vprašala : "Zakaj?" Odgovorila se, ji : "Tovarišica ne dovoli, Ana." Razumela sem učiteljico, da želi naučiti otroke določenih pravil discipline, toda zdi se mi nesmiselno, da bi za vsako ceno pri tem vztrajali. Seveda, Ana ni odnehala, saj ni razumela, zakaj ne. Toda kljub vsemu, ker sva bile zadnji sem ji lahko omogočila, da je izrazila svojo radovednost. Prvo, kar je naredila, je bilo, da je vzela sneg v roke in ga gledala. Potem je migetala z roko in sneg ji je padal počasi z dlani. To je ponovila vsakokrat, ko je dobila priložnost, da je lahko vzela sneg iz tal. In potem je rekla: "Uf, poglej voda. Kako je iz snega nastala voda?" se je globoko zamislila.
To sem razbrala iz njenega začudenega obraza in slabo razumljivega vprašanja, saj ni niti vedela, kako me naj vpraša. Potem sem ji pričela razlagati in ona me je poslušala z vsemi ušesi. Za vsakim mojim odgovorom je sledil še en njen zakaj, dokler nisem več imela novih odgovorov.
Spomnim se, da sva se obe smejali, ko sem jo vzela v naročje. Ona je stegnila roko proti polici, kamor je napadel sneg in potem ga je z celotno roko potiskala iz police. Ko je spet bila na lastnih nogah, saj sva malo zaostajale za skupino, sem ji rekla: »Joj, rokav imaš moker.« In se malo zasmejala. Ona pa je pogledala malo zaskrbljeno v rokav in rekla: "Še!" Ter na obrazu naredila en velik .

Ta naša Ana.

Ob takih izkušnjah, pomislim na to, kako je naše življenje dragoceno in lepo. Otroci so naš zaklad, zato se trudim vsak dan, da jih bolje spoznam.

Lara





5 PRAVIL KI JIH JE POTREBNO VEDETI, KO ORGANIZIRAMO ROJSTNI DAN

  1. Rojstni dan praznuje vaš otrok, ne vi

    Najboljši način, da naredite rojstni dan uspešen je, da upoštevate želje otroka. Že najmlajši otroci znajo nakazati svoje trenutne želje, ki vas usmerijo v temo za zabavo. Enoletni otrok, ki rad laja kot kuža bo užival na zabavi za kužke. Dvoletni otrok, ki nikamor ne gre brez svojega tovornjaka bo vesel na zabavi za transport. Starejši otroci bodo imeli že izdelane ideje, kakšno zabavo si želijo. Čeprav jim ne smete prepustiti vseh odločitev, bo posvetovanje z vašim otrokom o določenih stvareh, naredilo proces organizacije rojstnega dne veliko prijetneje. Otroci se počutijo odraslejše, ko lahko v varnem okolju napravijo nekaj samostojnih odločitev. Šolski otroci lahko pripomorejo k organizaciji z pisanjem povabil in planiranjem menu-ja. Naloge, ki jih lahko zmorejo, jim dajejo občutek samozavesti. Starejši ko otroci so, bolj jih lahko vključujemo v organizacijo lastnega rojstnega dne.

  2. Povabite primerno število otrok

    Staro pravilo pravi, da toliko koliko je otrok star, toliko otrok povabimo na rojstni dan. Tako kot v večini starih pravil, je tudi v tem nekaj resnice. Če praznuje majhen otrok potem moramo računati še starše. Majhne otroke je težko organizirati, zato ( če ste sami ) se lahko hitro utrudite. Če bi rad vaš otrok povabil veliko otrok, potem pokličite na pomoč še babico in dedka ali dobre prijatelje.

  3. Zaposlite jih

    Če otroci niso zaposleni, potem se med seboj lahko skregajo in počnejo neumnosti. Pripravite si spisek aktivnosti, ki jih bodo počeli. Planirajte več kot potrebujete, kar vam omogoča, da kakšno igro izpustite, če otrok ni všeč ali je ne razumejo. Velikokrat se zgodi, da jim je kakšna igra še posebej všeč in jo potem ponavljajo in ponavljajo. Takrat se vi lahko nasmejete in v miru popijete kavico, toda svoj spisek pustite nekje v bližini, saj ga boste zagotovo še potrebovali.

  4. Pripravite aktivnosti primerne starosti

    Lahko si kdo misli, da najeti klovn in čarovnik zabavata vsako otroško občinstvo, toda otroci imajo v vsaki starosti drugačne potrebe in tiste je potrebno zapolniti.

    Beri dalje: Kako organizirati rojstni dan glede na leto vašega otroka?

  5. Menu za otrok

    Če upoštevate vse nasvete, pa so otroci še vedno nezadovoljni, potem veste, da je čas za torto. Torta je glavna točka rojstnega dne, zato naj bo čim lepša in dobrega okusa. Včasih se zgodi, da nekateri otroci ne marajo čokolade, zato imejte pripravljeno alternativo. Hrana naj bo enostavna. Naredite sendviče z nadevi ali pa naročite pizzo. Če želite popestriti menu lahko naredite domači štrudel ali pa skupaj z otroci spečete piškotke. Pri starših se pozanimajte, če ima kateri otrok alergijo na določeno hrano, ki jo boste pripravili.




KDAJ IN KAJ POTREBUJEM ZA ORGANIZACIJO ROJSTNEGA DNE

4 – 8 tednov prej

  • Izberite si datum.
  • Določite finančni limit.
  • Koliko otrok boste povabili?
  • Če se boste rojstni dan odvijal izven doma izberite lokacijo. Če se odločite za rojstni dan prostem, se domislite dobrega plana v primeru slabega vremena.
  • Naj vam otrok pomaga pri izbiri tematike.
  • Napravite spisek gostov.

2 -3 tedne prej
  • Izpolnite in pošljite povabila. (V vabilih naprosite goste, da potrdijo udeležbo.)
  • Izberite aktivnosti. Pomagajte si z knjigami iz knjižnice ali naših internet strani.
  • Planirajte menu.
  • Kakšno torto boste imeli? Če je ne boste pekli sami, jo naročite.
  • Naj vam partner, sorodniki pomagajo pri organizaciji.

1 teden prej
  • Kakšen je vrstni red aktivnosti? Dobro premislite. Priporočamo vam, da začnete z fizičnimi igrami (tek, preskok ovir itd.), sledijo miselne igre.
  • Testirajte nove igre po potrebi. Bolje več iger, kot premalo!
  • Napravite spisek stvari, ki jih morate kupiti. (prtičke, balone, plastični pribor, svečke za na torto, torto, film za fotoaparat in kamero, vrečke presenečenj za otroke itd.)
  • Pokličite goste, ki vam niso potrdili udeležbe.

2 -3 dni prej
  • Napolnite baterije od fotoaparata in kamere.
  • Če želite lahko vsakemu otroku ob odhodu daste vrečko presenečenj. Tako so potem vsi otroci veseli, saj vsak dobi mali darilo.

1 dan prej
  • Pripravite prostor, kjer se bo zabava dogajala. Posebno pozornost namenite občutljivim stvarem. Če pripravljate zabavo za najmlajše, čim varneje pripravite sobo.
  • Pojdite iskat torto.
  • Naročite pizzo, da vam jo prinesejo jutri ob določeni uri.
  • Pogovorite se z otrokom kaj pričakuje od rojstnega dne.

4 – 5 ur prej
  • Pripravite mizo.
  • Napolnite balone.
  • Okrasite.
  • Prilepite balone na zvonec ali poštni nabiralnik, da vas bodo gostje takoj našli.
  • Najdite vžigalice za sveče na torti.
  • Smeti naj bodo prazne.

1 uro prej
  • Domače živali spustite iz hiše oz. jih skrijte v svojo sobo, kjer otroci nimajo vstopa.
    (Živali se lahko prestrašijo toliko otrok in tudi nekateri otroci se bojijo domačih ljubljenčkov, kot sta pes in mačka.)
  • Lepo se oblecite.
  • Postavite hrano na mizo in svečke v torto.
  • Pripravite se psihično na vodenje iger.

Med zabavo
  • Pred zabavao se z otrokom postavite pred vhodna vrata in vsakega gosta pozdravita.
  • Če starši otroke samo pripeljejo, se z njimi dogovorite kdaj jih bodo prišli iskat. Vzemite telefonsko številko od starša za vsak slučaj. (Nikoli ne veste, kdaj si bo kdo zvil nogo ali kam do krvi udaril z roko).
  • Veliko fotografirajte.
  • Praznujte!

Dan po zabavi
  • Pomagajte otroku napisati zahvalna pisma gostom.




KAKO ORGANIZIRATI ROJSTNI DAN GLEDE NA LETO VAŠEGA OTROKA?

Starost 1

Ne naredite nobene napake. Prvi rojstni dan je resnično praznovanje obletnce, ko ste postali starš. Medtem, ko bo vaš otrok užival v pozitivnem ozračju, se ne bo zavedal kaj zabava pravzparav je. Veliko staršev se odloči, da zabavo naredijo bolj za odrasle. Če se odločite, da boste povabili druge dojenčke, naredite zabavo kratko (pod 1 uro).

  • Začetne igrice niso potrebne. Dojenčke boste najbolj zabavali, če jim boste nekaj časa peli in pihali balončke.
  • Naredite veliko fotografij, saj bodo te edini spomin na zabavo.
  • Ne kupujte lepih prtičkov ali namiznih prtov z vzorci pravljičnih junakov, saj jih bodo dojenčki prvo želeli povleči iz mize, nato pa dati v usta. Namesto tega kupite A3 liste, jih zlepite skupaj in prekrijte z njimi celotno mizo. Papir ob koncih mize zalepite, da ne bo uhajal izpod rok. Na mizo položite nekaj barvic in opazujte otroke, kako si sami barvajo namizne prte.
  • Povabite majhno število otrok. Prostor v katerem se bo rojstni dan odvijal poprej pripravite in zavarujte pred morebitnimi nesrečami.
  • Izognite se balonom, ker so nevarni (otrok se lahko zaduši).

Starost 2

Zabava za dvoletnike je polna presenečenj. Iz jeze v navdušenje preidejo v eni minuti, zato morate biti pripravljeni na kup različnih emocionalnih odzivov. Nekateri otroci so zelo navezani na svoje igrače. Lahko jih posodijo, a jih hitro želijo nazaj. Najboljše je, če otrokove igrače pospravite preden povabljeni otroci pridejo na zabavo (posojanje in izmenjava bosta prišla na vrsto kasneje).
  • Najboljše je, če daril ne odpirate na rojstnem dnevu, saj ogromno povabljenih otrok ne bo razumelo, da svojih daril ne morejo vzeti s seboj.
  • Ne planirajte organiziranih igric.
  • Uporabite pesek in vodo saj dvoletniki zelo radi uporabljajo roke in z njimi kreirajo. Če je možno, naredite aktivnosti na prostem ( morda na igrišču z peskom ). Tako vam ne bo potrebno doma preveč pospravljati.
  • Povabite majhno število otrok in zavarujte prostor v katerem bodo, saj so dvoletniki zelo radovedni in odprejo vsak predal.
  • Izognite se balonom, ker so nevarni (otrok se lahko zaduši).

Starost 3

Šele pri treh letih otroci razumejo kaj pomeni zabava. Tisti, ki so navajeni bivanja v skupini (tako kot v vrtcu, privatni varuški itd.) zelo radi proslavjajo. (Če je vaš otrok sramežljiv, imejte to v mislih, ko organizirate rojstni dan).
  • Petje in aktivnosti v krogu delujejo veliko bolje kot skupinsko organizirane igre.
  • Triletniki radi posnemajo. Ena izmed takih iger je: Simon reče (npr. stopi v levo, stoj na eni nogi itd.). Ne pričakujte, da bodo ločili leve od desne.
  • Triletniki se že radi igrajo z drugimi otroci, a za kratek čas. Ne pričakujte preveč od svojih mladih gostov.
  • Najboljše je, če daril ne odpirate na rojstnem dnevu, saj ogromno povabljenih otrok ne bo razumelo, da svojih daril ne morejo vzeti s seboj.
  • Zabava naj traja do 90 minut. To je primeren čas, da se izognete previsoki stimulaciji otrok (in vaši izčrpanosti).

Starost 4

Štiriletniki imajo ogromno energije in domišljije. Zaradi tega so čudoviti, a tudi izčrpajoči.
  • Planirajte kratke igrice in vsem dajte možnost, da hitro pridejo na vrsto, saj štiriletniki težko čakajo.
  • Vključite glasbo, saj jih ogromno rado posluša smešne pesmi in nesmiselne besede.
  • Igrica "iskanje zaklada" se vedno obnese. Lahko je zaklad iskanje pirhov, ki jih ob koncu odneseš domov. Pred igrico lahko naredite uvod z pravljico, ki govori o iskanju zaklada. Ogromno je idej, prepustite se svoji domišljiji.
  • Planirajte ogromno igric, saj štiriletniki kurijo ogromno fizične energije.
  • Rojstni dan naj traja okoli dve uri.

Starost 5

Petletniki vedo, da so rojstni dnevi pomembni, zato jih vključite v organizacijo. Prepustite jim nekaj lahkih odločitev in četudi vse sami naredite in otroka samo obvestite kako ste se odločili, ga še vedno vprašajte, če se strinja z vami. Otroku bo všeč, da ga upoštevate.
Razne tematike kot so : sneguljčica, barbika, gusarji, mickey mouse, odlično fukcionirajo.

  • Petletniki še posebej uživajo v dramatičnih igrah, zato imejte nekaj prepričljivih rekvizitov, kjer otroci odigrajo domišljijske igre. Npr. : Kuhinjo lahko pretvorite v pekarno, Miza in stol v dnevni sobi lahko postaneta blagajna v supermarketu itd.
  • Z petletniki se lahko igrate organizirane igre, toda vaša pravila morajo biti jasna in enostavna.
  • Petletniki znajo svoje roke že bolj spretno uporabljati, zato z njimi lahko ustvarjate različne stvari (glina, risanje, slikanje itd.).
  • Rojstni dan traja okoli dve uri.

Starost 6 – 8

Biti z prijatelji postane zelo pomembno za 6 do 8 letnike, zato rojstni dan dobi novo podobo. Dovolj so stari, da razumejo in uživajo različne organizirane igre in imajo dovolj razvit občutek za strah.

  • Otroci pri teh letih vedo kakšno zabavo želijo. Vse kar morate narediti je, da jim prisluhnete in omogočite kar finančno in psihično lahko.
  • Rojstni dan se lahko odvija v drugem prostoru (izven doma), če to želijo.
  • Otroci imajo radi skrivnosti in pustolovščine.
  • Lahko se igrajo igre z pravili kot so pri dominah, kartah itd.
  • Glede prehrane znajo biti izbirčni, kar vam da možnost, da pripravite več različnih stvari.
  • Rojstni dan naj ne bi presegel dve uri in pol.




KAKO SE SOOČIMO Z NEGATIVNIMI ČUSTVI, KI SE JIH VEDNO TAKO OTEPAMO IN POTLAČUJEMO?

Korak za korakom: Najprej, prepoznaj čustvo. Vprašaj, če je negativno in zate nezdravo. Zamisli si seznam čustev, ki jih doživljaš in izberi tiste, ki naj bi po tvojem vodile k osebnemu zadovoljstvu. – npr. KAKO SE POČUTIM? ALI JE TA OBČUTEK ZDRAV?

Ko si opravil s tema dvema vprašanjema, se moraš vprašati, kako bi se počutil bolje. Osredotoči se na odgovore, ki so v tvojem dosegu. Lahko se je zasanjati, ampak prav nič ne koristi;) – npr. KAJ BI MI POMAGALO, DA BI SE POČUTIL BOLJE
(in je v mojem dosegu)?

Z zadnjim vprašanjem, kako bi se rad počutil, boš usmeril svoje misli v pozitivno smer: "KAKO SE ŽELIM POČUTITI?"






ZAKAJ SE OTROCI DOMA IN V ŠOLI VČASIH VEDEJO RAZGRAJAŠKO IN POPOLNOMA BREZ INTERESA?

Vsi imamo enake osnovne čustvene potrebe, kot so potreba po sprejemanju, spoštovanju, priznanju. Vendar pa se medsebojno razlikujemo v intenzivnosti potrebe. Nekateri od nas potrebujemo več svobode in neodvisnosti, drugi več varnosti in družbene priznanosti. Nekdo je bolj radoveden in ima večjo potrebo po razumevanju, drugi pa vzame, kar mu je ponujeno.

Pri opazovanju odnosov v šoli je najbolj problematično to, da so vsi otroci obravnavani enako, kot da imajo vsi enake čustvene in psihološke potrebe. Rezultat tega je, da so mnoge otroške čustvene potrebe spregledane. Posledično so otroci »zafrustrirani« in rezultat je razgrajaško in nezainteresirano vedenje. To je še posebej očitno, ko se pričakuje od vseh otrok, da se ukvarjajo z isto stvarjo enako dolgo ali pa morajo v šoli početi stvari, ki jim niso jasne ali jim ne predstavljajo osebnega izziva.
Bolj ko se posvečamo njihovim individualnim potrebam, manj je v razredih vedenjskih problemov. Res pa je, da se en sam profesor težko posveti individualnim potrebam posameznega otroka, če ima v razredu 20 do 30 otrok.
V družinah z razrahljanimi odnosi so ponavadi čustvene potrebe tiste, ki niso zadovoljene. Otroci in najstniki so sicer dobro preskrbljeni s hrano, obleko in stanovanjem a čustveno lačni, zato se zatekajo v prehranjevalne motnje in druge destruktivne oblike vedenja.

Pomembno je, da se bolje seznanimo s temi čustvenimi potrebami kot prvim korakom, da lahko pomagamo drug drugemu jih izpolniti.

Nekaj teorije:
Enostavna, primarna in sestavljena, sekundarna čustva.

Nekateri avtorji uporabljajo izraza osnovna in sestavljena čustva. Ta delitev se mi zdi utemeljena, saj je osnovno čustvo tisto čustvo, ki ga začutimo prvega, sestavljeno čustvo pa je tisto, ki temu sledi in je hkrati sestavljeno iz teh primarnih, enostavnih občutij.

Jeza je dober primer sestavljenega oziroma drugotnega čustva. Pri jezi na primer, obstaja mnogo čustev, ki so dovolj močna in vodijo do tega občutka. Užaljenost, pritisk, prevaranost. Le če so ta čustva dovolj močna, se bomo počutili obenem tudi jezne.

Depresija je še en tak primer sekundarnega čustva, ki hkrati zaobjema mnogo drugih občutkov. Lahko zaobjema občutek nemoči, brezizhodnosti, samote, nerazumevanja, izolacije, preobremenjenosti, zanemarjanja. Ponavadi zavzema več kot eno čustvo.

Vendar nam to učeno izrazoslovje prav nič ne pomaga, ko se počutimo jezne kot posledica zanemarjanja potreb. Vse kar lahko rečemo je, da smo jezni in s tem nam ne more nihče pomagati. Ogromna razlika pa je, če rečemo, da smo v stresu, da se počutimo ujete ali nespoštovane. Izrazimo, kaj naša potreba je in kako bi se lahko bolje počutili. Preprosta in učinkovita tehnika zadovoljevanja potreb je, da prepoznamo osnovna čustva in jih izrazimo.





ČLANEK "ŽELIM SI NAJBOLJŠE ZA SVOJEGA OTROKA"

To si želi vsak starš. A na žalost starši vedo, kaj je najbolje za njihovega otroka, preden lastnega otroka sploh spoznajo.

Da nam kdo lahko pomaga, nas mora prvo spoznati. Mora vedeti, kakšne so naše želje, vrednote, sanje in strahovi. Zato nas užali, če nam nekdo poskuša vsiliti svoje želje, sanje, vrednote in strahove.
Svojega otroka ne spoznamo z ukazovanjem, sojenjem, kaznovanjem - torej z lastnim vsiljevanjem. Bolj neodvisni in samostojni smo, bolj zavračamo vsiljevanje. Izberemo si svojo lastno pot.

Da bi spoznali svoje otroke, jim moramo prisluhniti, seznaniti jih z različnimi mnenji in jim pokazati, kaj vse svet nudi in je. Potem pa se lahko samo še umaknemo in občudujemo njihovo rast in zorenje.



PIŠITE NAM | LOG IN
CopyRight © 2005 Lamami
Produkcija: InternetStoritve.com, Nomen d.o.o.